Nahtigal R. Ruski jezik v poljudnoznanstveni luči

Ljubljana: Učiteljska tiskarna v Ljubljani. 1946. — 270 str.
Учебник по русскому языку словенского младограмматика Райка Нахтигала.
Pričujoča knjiga je potekla iz predavanj, ki sem jih imel nekaj nad en mesec lani v počitnicah v tečaju za slaviste, srednješolske učitelje ruskega jezika. Namen ji je predočiti ruski literaturni jezik v znanstveni luči, to je, obrazložiti njegove sestavine, pokazati glasovno in oblikovno strukturo v sedanjem stanju in v razmerju do praslovanščine ter njenega historičnega reprezentanta, starocerkveno- slovanščine, a preko njih tudi do slovenščine, in nakazati razvoj literaturnega jezika iz sožitja s cerkvenoslovanskim pismenstvom v stari Rusiji, na podlagi katerega se je z ene strani izoblikoval ruski grafični sistem, z druge pa z ruskim jezikom v sedanji literaturni organično zrasel poseben, obilen cerkvenoslovanski in s tem južnoslovanski sloj s svojevrstno kulturnopomensko funkcijo.
Takšno znanje je nedvomno neobhodno za učitelja ruskega jezika na srednji šoli. Predpogoj je seveda dobro praktično obvladanje s pravilnim izgovorom in naglaševanjem, kar si je treba pridobiti poleg teoretičnofonetičnega umevanja tudi s poslušanjem pristnoruske moskovske izreke in branjem akcentuiranih tekstov in verzov. Ker pa naj knjiga služi ne le slavistu, učitelju, temveč tudi univerzitetnemu slušatelju in takega znanja željnemu inteligentu sploh, so izvajanja podana v kolikor toliko poljudni obliki. Ne samo iz tega razloga je vsaka ruska beseda fonetično transkribirana in opremljena s slovenskim prevodom in glavnim pomenom — saj imajo tudi po poreklu iste besede v ruščini in slovenščini mnogokrat različen pomen. V razlagi so zaradi večje praktične uporabnosti knjige dopuščene nekatere ponovitve, kjer se je bilo od drugačne strani pod drugim vidikom dotakniti istega pojava.